Dve okoljski aktivistki sta v nedeljo v Barceloni premazali fasado katedrale Sagrada Familia z rdečo barvo, da bi protestirali proti pomanjkanju ukrepanja proti podnebnim spremembam. Po mnenju ekologov je kriza pripomogla k nedavnim požarom, ki so opustošili Španijo.

Več spletnih medijev poroča, da se je izguba arktičnega ledu dejansko upočasnila, kljub opozorilom korporativnih medijev o podnebni krizi. Trdijo, da je podnebna kriza izmišljen problem in informacijska vojna za nadzor nad mislijo davkoplačevalcev, ter da gre za propagando, ki naj bi prikrila finančne mahinacije.

Španski premier Pedro Sanchez je ob obisku regije, ki jo prizadeli uničujoči požari, obljubil "nacionalni pakt" za obravnavo podnebne krize. Sanchez je pozval k vseevropskemu dogovoru, ki bi združil vse ravni oblasti v boju proti podnebnim spremembam, ki se pospešujejo, medtem ko se v več regijah države širijo požari. Pakt naj bi presegel politične in ideološke razlike.

Požari v severozahodni Španiji so povzročili za najmanj 600 milijonov evrov škode v kmetijstvu, živinoreji in čebelarstvu. V Kastilji in Leónu, Galiciji ter Extremaduri se z več kot 20 požari še vedno borijo, vendar se je širjenje ognja v Orensah ponoči upočasnilo. V Španiji je bilo v letu 2025 uničenih že skoraj 400.000 hektarjev površin, zabeleženih pa je bilo 230 požarov.

Mednarodno sodišče pravičnosti (ICJ) je v svojem zgodovinskem posvetovalnem mnenju ugotovilo, da imajo države, zlasti bogate, pravno dolžnost, da se borijo proti podnebni krizi in da neukrepanje lahko pomeni kršitev človekovih pravic. Sodišče je v svoji prvi podnebni posvetovalni odločbi izpostavilo, da bi bogate države lahko morale plačati poplačila za škodo, povzročeno revnejšim državam. Aktivisti, kot je Flora Vano z Vanuatua, so pozdravili to odločitev kot korak k podnebni pravičnosti, pri čemer so poudarili, da "zdaj pravičnost ni več le sanje, temveč smer."